Večkrat sem že ponovila, da mačke v hiši pa res nočem imeti. Da ne bo pomote, zelo rada imam muce, vendar je moj sin nanje alergičen in tako bi se težave samo vrstile ena za drugo. Zato smo vsi vedeli, da pri nas muce žal ne moremo imeti vse do dneva, ko smo šli na izlet. Vsi vemo, da nekateri lastniki odvržejo muce in tako smo mi bili priče, ko smo videli, da je nekdo iz avta dal muco in odpeljal naprej.
Res nismo imeli srca, da bi jo pustili tam. Tako smo se ustavili in rekli, da bomo muco peljali nekam, kjer bodo lahko poskrbeli zanjo. Tako sem jo sama vzela v naročje, ker sem se bala alergije sina. Še kako si je sin želel muco pobožati in v določenem času sem popustila in mu muco dala v naročje. Kako je bil vesel, pozabil je na alergijo in ta muco je v njegovem naročju zaspala.
Bili smo začudeni, ker sin ni pokazal popolnoma nobene alergije. Tako smo z muco prišli domov in že takoj sem vedela, če bo muca prišla v hišo iz nje ne bo več šla.
In tako je tudi bilo, še dane imamo to muco, sin je premagal alergijo. Sama pa rečem, da je to zahvala za to, ker smo takrat muco rešili. Včasih se človek sploh ne zaveda, zakaj e določene stvari zgodijo. Včasih imamo pred seboj izziv in če ga naredimo, šele potem vemo, kaj nam je to hotelo povedati.
Naša muca nam je prinesla polno veselja in smeha.